V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk je po obsežnih ruskih napadih z brezpilotnimi letalniki več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do tekoče vode in ogrevanja. Po besedah ukrajinskega ministra so napadi resno poškodovali kritično energetsko infrastrukturo, kar je povzročilo takojšnje prekinitve v oskrbi prebivalstva sredi zimskih razmer. Lokalne oblasti se spopadajo z izzivi pri sanaciji škode, medtem ko se humanitarne razmere na prizadetih območjih hitro poslabšujejo. Napadi z droni so bili usmerjeni neposredno v objekte, ki zagotavljajo osnovne življenjske pogoje, kar povečuje pritisk na ukrajinski energetski sistem. Ukrajinska vlada je sporočila, da gre za načrtno uničevanje civilne infrastrukture, ki civiliste pušča v nevzdržnih razmerah brez osnovnih virov energije. Ekipe na terenu poskušajo vzpostaviti nujno oskrbo, vendar so popravila otežena zaradi nevarnosti novih zračnih napadov. Regija Dnipropetrovsk, ki velja za ključno industrijsko in logistično središče, je bila v zadnjih mesecih redna tarča ruskih sil. Trenutni izpadi predstavljajo eno največjih humanitarnih kriz v regiji od začetka zime, saj nizke temperature predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev. Mednarodne organizacije so že bile pozvane k nudenju nujne tehnične pomoči za stabilizacijo energetskega omrežja.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto v svoji administraciji imenoval generalmajorja Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo prevzel dolžnosti vodje urada predsednika, kar predstavlja pomembno kadrovsko spremembo v vrhu ukrajinske oblasti sredi trajajočih vojaških operacij. Njegov prehod iz obveščevalnih vrst v ožji krog predsednikovih sodelavcev kaže na krepitev vpliva varnostnih struktur na politično odločanje v Kijevu. Budanov, ki velja za enega najvplivnejših vojaških strategov v državi, je bil v zadnjih letih odgovoren za številne drzne operacije ukrajinskih sil. Njegovo imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina prilagaja svojo obrambno in diplomatsko strategijo. Na novem položaju bo Budanov nadomestil dosedanjega vodjo urada in postal osrednja figura pri usklajevanju notranje politike ter mednarodnih odnosov Ukrajine v času vojne z Rusko federacijo. Javnost in tuji partnerji pozorno spremljajo to potezo, saj odraža prednostne naloge predsednika Zelenskega pri vodenju države.

Ameriški obveščevalni uradniki, podprti z analizo agencije CIA, so ugotovili, da nedavni napad z brezpilotnimi letalniki ni bil uperjen proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ali kateri koli izmed njegovih rezidenc. Ameriške varnostne službe so po temeljiti preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo zaostritev na diplomatskem parketu, zavrnile navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Po navedbah ameriških medijev so obveščevalci sklenili, da operacija ukrajinskih sil ni imela za cilj fizične odstranitve ruskega voditelja. Ta ugotovitev ameriške strani neposredno nasprotuje trditvam Moskve, ki je dogodek označila za teroristično dejanje in napad na rusko državo. Do uradne ocene ameriških služb prihaja v trenutku, ko so odnosi med Washingtonom, Moskvo in Kijevom izjemno napeti, saj je Rusija domnevni napad uporabila kot povod za zaostritev svojih pogojev v morebitnih mirovnih pogajanjih. Ameriška stran s to objavo poskuša zmanjšati nevarnost nadaljnje eskalacije spopadov, ki bi jo lahko sprožile neutemeljene obtožbe o napadih na najvišje predstavnike države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ukrajina v noči na 30. december izvedla obsežen napad z 91 dolgometražnimi droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah so bile vse naprave sestreljene, Moskva pa dogodek označuje za poskus atentata in teroristično dejanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zanikal in opozoril, da bi Rusija te trditve lahko uporabila kot izgovor za povračilne napade na vladno četrt v Kijevu. Analitiki in tuji opazovalci so do ruskih trditev zadržani, saj trenutno ni neodvisnih dokazov, ki bi potrdili tako obsežen napad ali njegovo izvedbo. Nekdanji analitik CIA Larry Johnson je za medij RT celo špekuliral, da bi lahko šlo za notranji poskus destabilizacije Zelenskega s strani določenih elementov v Kijevu, medtem ko Zahod izraža močan dvom o verodostojnosti ruskih poročil. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj in napovedanih pogovorov med Kremljem in bodočo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča je bila rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napovedala oster odziv in revizijo svojega stališča do morebitnih mirovnih pogajanj, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu na rezidenco zavrnil kot izmišljotine. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na obe strani za končanje spopadov. Ruske oblasti trdijo, da so bili napadi neposreden poskus ogrožanja državnega vrha, kar bi lahko korenito spremenilo pogoje, pod katerimi je Kremelj pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Incident dodatno zapleta diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti, saj Rusija napoveduje povračilne ukrepe. Ukrajinska stran medtem vztraja pri potrebi po nadaljnji vojaški pomoči Zahoda, brez katere po besedah Zelenskega zmaga nad ruskimi silami ni mogoča.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle prikrito operacijo v Venezueli, kjer so uničile objekt za nakladanje mamil. Trump je navedel, da je do eksplozije v venezuelskem pristanišču, ki so ga uporabljali za trgovino z mamili, prišlo zaradi posredovanja ZDA. Napad naj bi se zgodil na božični večer.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran pod pritiskom ZDA, Izraela in nekaterih evropskih držav, ki naj bi Iranu preprečevale razvoj jedrskega orožja. Po njegovih besedah gre za »totálno vojno«, ki je hujša in bolj zapletena od vojne, ki jo je proti Iranu začel Irak. To naj bi privedlo do t.i. dvanajstdnevne vojne pred približno pol leta.

Število vojaških konfliktov po svetu se povečuje, kar kaže na prelomno obdobje. Nasilje in vojna postajata normalno stanje, kar kaže na spreminjanje svetovnega reda.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Papež Lev XIV. je v svojem tradicionalnem božičnem poslanstvu pozval k molitvi za ukrajinsko ljudstvo in apeliral na strani v konfliktu, da bi s podporo mednarodne skupnosti našle pogum za neposreden dialog. Izrazil je tudi željo po miru v drugih oboroženih spopadih po svetu in solidarnosti z migranti ter tistimi, ki trpijo zaradi naravnih nesreč.

Podpredsednik JD Vance je izrazil dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino. Vance je za UnHerd dejal, da ni prepričan, da bo prišlo do mirne rešitve, čeprav je bil dosežen določen napredek.

Organizacija Just Peace Advocates poziva k prekinitvi kanadske podpore ameriški blokadi Venezuele. Predsednik Nicolás Maduro je ostro odgovoril na Trumpovo politiko do Venezuele in pozval k enotnosti Velike Kolumbije. Ob tem so poročali o dodatnih ubojih na morju.

Donald Trump je ponovno omenil možnost agresije proti Venezueli in ni izključil napotitve kopenskih sil. To je izjavil v intervjuju za medij Politico, kjer je govoril o svojem odnosu z Evropo in novi doktrini nacionalne varnosti. Medtem je njegov obrambni minister Pete Hegseth pod preiskavo zaradi povzetih umorov na Karibih. V New Yorku in več kot 65 mestih v ZDA so potekali protesti proti Trumpovi administraciji in njeni morebitni vojaški intervenciji v Venezueli. Protestniki so pod sloganom "Ustavite vojno, preden se začne" obsodili imperialistično agresijo v Latinski Ameriki.

Papež Leo XIV. je opozoril ZDA pred invazijo na Venezuelo z namenom odstranitve predsednika Nicolása Madura, v času krepitve ameriške vojaške prisotnosti na Karibih in groženj z vojno za spremembo režima. Maduro se je pojavil v javnosti po govoricah, da je pobegnil iz države.

Mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino se sooča z odporom v Washingtonu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski išče načine za pomiritev Trumpa in rešitev težav, povezanih z mirovnim načrtom. Želi tudi, da bi ukrajinska družba pozabila na primer Mindič.

Senator Rand Paul je izjavil, da bi Trumpovo podpihovanje vojne v Latinski Ameriki lahko razbilo Republikansko stranko. Paul je dejal, da bi invazija na Venezuelo ali ponovna podpora Ukrajini povzročila razdrobljenost gibanja, ki podpira predsednika Trumpa, saj so mnogi privrženci podpirali Trumpa zaradi njegove zadržanosti do vključevanja v tuje vojne.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Vzhodna Afrika se sooča z novo krizo, saj Etiopija odkrito izraža željo po ponovnem pridobitvi dostopa do morja, tudi s silo. Te napovedi so sprožile zaskrbljenost v regiji, še posebej pa je ostra Eritreja, ki meni, da je to neposredna grožnja njeni suverenosti. Leta 1993 je Eritreja postala neodvisna, s tem pa je Etiopija izgubila dostop do Rdečega morja, kar je povzročilo gospodarske in politične posledice.

Keith Kellogg, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, bo januarja zapustil svoj položaj. Njegov odhod naj bi bil 'neprijetna novica' za Kijev, saj je Kellogg znan po svojem naklonjenem stališču do Ukrajine. Kelloggov odstop sovpada s prizadevanji administracije za posredovanje pri končanju vojne proti Ukrajini.

Članek Andrewa Korybka na Substacku trdi, da bi padec vplivnega uradnika Andrija Jermaka lahko oslabil zvezo, ki drži Zelenskega na oblasti, in ga prisilil v mirovna pogajanja. Medtem je Politico poročal o možnem mirovnem sporazumu med Ukrajino in Rusijo, ki ga je izpogajala Trumpova administracija, vendar se je hitro osredotočil na povezavo z Jeffreyjem Epsteinom.

Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.

Turško pravosodje je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike zaradi obtožb o genocidu v Gazi. Ta poteza zaostruje odnose med Turčijo in Izraelom. Hkrati pa se v Izraelu nadaljujejo prizadevanja vlade za oslabitev izraelske vojske, kar sledi prizadevanjem za omejitev moči sodstva.

Nemška vlada naj bi se glede izjav o dobavi orožja Izraelu, ki so bile podane pred Mednarodnim sodiščem (ICJ) v Haagu v postopku zaradi suma pomoči pri genocidu v Gazi, posvetovala in uskladila z Izraelom. Izjave je, po poročanju različnih medijev, podalo obrambno ministrstvo pred upravnim sodiščem v Kölnu. Dokumenti, ki to dokazujejo, so dostopni tudi reviji STERN in Drop Site News.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Medtem ko so bili nedavno objavljeni premirje in potencialni konec vojne med Palestino in Izraelom, obstaja zadržanost glede zaupanja v uresničitev dogovora zaradi desetletij konflikta na Bližnjem vzhodu in vezi med ZDA in Izraelom. Poleg tega je nekdanji analitik Cie Larry C. Johnson komentiral Trumpov načrt za mir v Gazi kot "poroko brez neveste in ženina", ki jo je Trump uprizoril pred voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o zračni obrambi in morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Zelenski je omenil možnost financiranja nakupa teh raket z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Trump je izjavil, da se je začela druga faza mirovnih pogovorov v Gazi, pri čemer je poudaril pomembno vlogo Egipta pri dogovoru.

Po poročilih J.D. Vancea, ameriški vojaki ne bodo vstopili na vojna območja. Dogovor med Izraelom in Hamasom naj bi temeljil na 20-točkovnem mirovnem načrtu, ki ga je Donald Trump objavil konec septembra. Medtem se pojavljajo vprašanja o tem, kaj se skriva za prekinitvijo ognja v Gazi, pri čemer je bila dosežena prva faza Trumpovega načrta, ki omogoča izpustitev zapornikov, prihodnja pogajanja pa ostajajo negotova.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Madžarski premier Viktor Orban je v Kopenhagnu izjavil, da se je Evropska unija odločila za vojno, kar po njegovem mnenju škoduje tako Madžarski kot celotni EU. Na te izjave se je odzval romunski analitik Cătălin Pena, ki meni, da je Romunija, če so Orbanove trditve resnične, v najbolj toksični zvezi v njeni zgodovini. Na Madžarskem naj bi se začelo zbiranje podpisov proti vojnim načrtom EU.

Nekdanji britanski premier Tony Blair je predlagal ustanovitev "odbora milijarderjev", ki bi vodil Gazo po izraelski vojni. Hkrati je pohvalil načrt nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta kot "pogumen in inteligenten".

V Italiji je potekalo več pro-palestinskih demonstracij, ki so ponekod prerasle v resne nerede. V Milanu naj bi protestiralo okoli 50.000 ljudi. Vzporedno s tem so protivojni aktivisti načrtovali proteste v treh državah proti britanskim vojaškim operacijam na Cipru, ki naj bi sodelovale pri izraelskem genocidu v Gazi. V Italiji je stavka in demonstracije zaznamovala prelomnico za palestinsko gibanje.

V Italiji je potekala splošna stavka, ki so jo organizirali USB in pristaniški delavci iz Genove, proti zahodni udeležbi pri dogajanju v Gazi. Stavka je bila uspešna, posebej v transportnem sektorju, več kot 100.000 ljudi pa je protestiralo v Rimu. Delavci so blokirali pristanišča, železniške postaje, šole in tovarne.

V Italiji so se v okolici Firenc zbrali protestniki v podporo Gazi, kar je povzročilo blokado avtoceste A1 pri Calenzanu. Protestniki so vzklikali slogane za osvoboditev Palestine. V Franciji je potekala splošna stavka, ki jo je organizirala intersindikalna zveza, protesti pa so bili usmerjeni proti politiki predsednika Macrona. Gibanje "Bloquons tout" (Blokirajmo vse) je doseglo precejšnjo udeležbo, s ciljem izzvati spremembe in odstaviti Macrona.

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.